ROMANJE NA PRIHOVO IN SLADKO GORO

Romarji društva Šmar smo se 28.julija 2018  odpravili na šestdnevno peš romanje. Kdor obišče Marijine cerkve Prihovo in Sladko Goro, odhaja v svojem srcu trikrat potešen in sicer kot romar, kot občudovalec umetnosti in kot ljubitelj narave.

Prvi dan, sobota 28.7.2018 : Žiri – Hiša kruha Sveti Duh

 Po blagoslovu, smo duhovnemu pomočniku Jakobu Kralju  izročili skromno darilo.  Zahvalili smo se mu za blagoslov in mu zaželeli vse dobro v novem okolju. Po obveznem fotografiranju, smo se odločno podali na pot. Letos smo spet romali po prelepi Poljanski dolini. Irena nas je v Poljanah povabila na kavo, no ja, tako se reče, saj nam je postregla še s dobrotami v tekoči in trdi obliki. V Puštalu pa sta nas razvajala Martina in Franci, v senci za hišo je bilo prav prijetno.

Drugi dan, nedelja 29.julij : Sveti Duh – Smlednik – Hiša na travniku Dob – 28 km

Drugi dan je bila pot ravninska, sprva čez širna polja. Na vaškem trgu v Smledniku sta nas pričakala Petrova hči Katja in Robert. Bili smo veseli pijače in flancatov, mislim, da ni kaj dosti ostalo za nami. Pot do Repenj pa je orientacijsko postala kar težavna, saj je v kratkem času praprot in trava tako zrasla, da je bilo poti težko slediti. Pa smo to težavo hitro pozabili, saj nas je v Repnjah pričakal Janez s mrzlo pijačo. Naša Jožica vsak dan vodi molitev. Molimo in prosimo tudi za dobrotnike na poti in za primerno vreme. Vreme nam je super služilo, dobrotnikov pa tudi ni manjkalo. Brankotova žena nam je pripeljala sladoled celo na Ušte, 658 m visok hrib nad Moravčami.  Vsem dobrotnikom še enkrat hvala.

Tretji dan, 3o.julij: Dob – Grad Tuštanj – Ušte – Geoss – Zasavska Sveta Gora – 29 km

Prespali smo v prijetnem hostlu Hiša na travniku. Karmen je odšla domov, pridružili pa sta se nam dve Majdi. Romali smo skozi Krtino, Brezje pri Dobu, Stegne. Ogledali smo si grad Tuštanj, ki je v lasti družine Pirnat. Sedanji lastnik Peter obnavlja grad, lepo urejena je tudi poročna dvorana. Pot je nato vodila skozi gozd, povzpeli smo se do planinske koče Ušte. Od tu je bil prelep razgled na Moravško dolino. Prijazen oskrbnik nas je skuhal okusno govejo juho. Romali smo skozi geometrično središče Slovenije Geoss in naprej skozi Vače. Le te so znane kot najdišče vaške situle. Prespali smo na Zasavski Sveti Gori. Hrib je visok 852 m. Tu stoji romarska cerkev posvečena Materi božji in planinski dom. Zvečer smo se udeležili Svete maše, ter si ogledali cerkev. Bil je prelep večer, luna, osvetljena cerkev in lučke v dolini.

Četrti dan, 31.juluj: Zasavska Sveta Gora – Izlake – Tabor – Grajska vas – Škofijski dom ob ribniku Vrbje – 33 km

 Zjutraj smo se spustili do Izlak. Sledilo je nekaj vzpona po alsfaltni cesti do Razbor pri Čemšeniku, mimo gostilne Sotenšek, ki je bila na žalost zaprta, no ja, saj smo imeli še dovolj vode s sabo. Mimo Krvavice smo se spustili v dolino v občino Tabor. Tu smo naredili daljši odmor, saj je bilo zelo vroče. V bifeju so nas pričakali prijazni možakarji. Eden od njih je odšel domov po harmoniko in skupaj smo zapeli Slovenija odkod lepote tvoje. Res je lepa ta naša domovina. Ob nasadih hmelja smo nadaljevali pot proti Savinji skozi Grajsko vas. Senčna stezica nas je popeljala do ribnika Vrbje, ki leži 2 km južno od Žalca. Ribnik ima bogato floro in favno, tu živi okrog 170 vrst ptic. Prespimo v lepo urejenem Škofijskem domu. Zvečer se nam pridruži Milka, tako, da nas je zopet 19 romarjev.

Peti dan, 1.avgust : Ribnik Vrbje – Petrovče -  Šmartinsko jezero – Frankolovo – Zreče – 32 km

Že ob osmi uri zjutraj smo stali pred baziliko Matere Božje v Petrovčah. Z zvonenjem so pozdravili naš prihod, smo bili zelo počaščeni. Po ogledu prelepe Marijine cerkve, smo hitro odkorakali naprej proti Šmartinskemu jezeru, saj se je napovedoval vroč dan. Lepo urejena pot se začne pri cerkvi Sv.Duha v Novi vasi. Okrog Frankolovega smo prehodili 7 km alsfaltne ceste, po mojem mnenju najbolj zoprn del poti na celotnem romanju.

Šesti dan, 2.avgust : Zreče – Brinjeva Gora – Prihova – Sladka Gora – 27 km

Iz Zreč smo se v pol ure povzpeli na Brinjevo Goro. Že prejšnji dan smo videli pred sabo vse tri cerkve, ki so razpršene po grebenu Brinjeve Gore, to so cerkev Sv.Martina, cerkev Matere Božje ali Male Višarje, ter cerkev Sv.Neže, ki stoji na hribu Golika. Od tu smo se po markirani poti spustili v Oplotnico. V eni uri smo se čez travnik in v klanec povzpeli na Prihovo.Sredi vasi, ki je obdana s vinogradi, stoji Cerkev Marije Vnebovzete. Glavni oltar je med najlepšimi zlatimi oltarji v Sloveniji. Strinjali smo se, da je Prihova eden od biserov v Sloveniji. Res je lepo tam gori, ti srce kar zapoje. Sledi še zadnji del poti, 16 km do Sladke Gore. Večina alsfaltna pot nas vodi po gričevnati pokrajini, skozi manjše zaselke. Zadnjo uro nas je pozdravil dež, pa ni bilo hudega. Sladka gora slovi po baročni romarski Marijini cerkvi. Kipec Matere Božje na glavnem oltarju je veličasten. Freske v cerkvi prikazujejo prizore iz Marijinega življenja.

S Sveto mašo na Sladki Gori se je naše skupno popotovanje končalo. Šest dni druženj, kar nekaj znoja. Zadovoljni in hvaležni smo s tem, kar dobimo na romanju, tega pa ni malo. Romanje je pot in ne cilj. Ko pridemo na cilj, se nam pot konča. Vse pa je odvisno od tega, kako smo to romarsko pot prehodili in jo doživljali. Upam, da nam bo to romanje ostalo v lepem spominu. Lepo je bilo, ko smo si na cilju čestitali za prehojeno pot in se objeli. Ganjena sem bila, ko sem v očeh soromark opazila solze.

Svoljšak Nuša