»SVETA NOČ, BLAŽENA NOČ!«

V decembrskih dneh mi misli pogosto odtavajo nazaj v mladostne dni v mojo rodno vas. Takrat me zajame topel občutek, saj se spomnim na božične dni, ko smo skupaj s starši, starimi starši, sestro in teto skupaj ob jaslicah pričakovali rojstvo našega Odrešenika. Najlepše opravilo svetega večera se mi je zdelo kropljenje in kajenje našega doma (kot rečejo v Žireh: »ko smo šli okrog vogla«).

Na sveti večer se mi je zdelo, da zvonovi pojejo pesem Ave Marija tako blago, blaženo, kot bi hoteli sporočiti, da se v tej noči dogaja nekaj posebnega. Po vasi in v naših srcih se je naselil mir, kot ga ne doživljamo noben večer v letu. Nekaj svetega je leglo na naše medsebojne odnose.

Višek pa je lepota svetega večera dosegla, ko smo se premraženi zbrali k polnočnici. Ko se je s kora oglasila pesem »Sveta noč, blažena noč…«, se mi je zdelo, kot da Jezus prav zame prihaja v to mrzlo noč.

Že sama beseda blaženost pomeni biti v stanju popolne sreče. In ta sreča je največja takrat, ko smo blizu Gospodu. In ni čudno, da prav najlepša in najbolj znana božična pesem opeva našo srečo ob osebnem srečanju z živim Bogom.

Tega srečanja v letošnji sveti noči želimo vsem župljanom in ljudem dobre volje,

župnik Andrej, kaplan Anže in sodelavci