O župniji - nekoč in danes

Žiri so z letom 1995 postale samostojna občina, ki ima nekaj manj kot 5.000 prebivalcev. So najjužnejši kraj gorenjske. Mejijo z notranjsko (Logatec - 22km) in primorsko (Idrija - 16km), do bivše občine Škofja Loka pa so oddaljene 26km. Obdane so z gozdovi, ki se zaraščajo proti dolini. Po uvedbi uličnega sistema leta 1982 ima danes 47 ulic in še 17 vasi in zaselkov. Nadmorska višina 479m se dvigne na 504m pri podružnični cerkvi na Dobračevi, kjer pa je tudi pokopališče. Skozi Žiri teče 46° vzporednik severne širine. Žiri imajo tudi polno osnovno šolo, njeni začetki pa segajo v leto 1778. Pet večjih podjetij in čez sto obrtnikov pa nudi zaposlitev vsem prebivalcem.

Župnija je bila nekdaj podružnica Stare Loke. Pred letom 1500 je postala samostojna župnija z nekaterimi podružnicami, ki so pozneje postale samostojne. Danes ima župnija samo štiri podružnice. Dobračeva s Sv. Lenartom, Ledinica s Sv. Ano, Goropeke s Sv. Janezom Krstnikom in Breznica s Sv. Kancijanom. Leta 1384 se cerkev Sv. Martina v Žireh prvič omenja v pisnem viru, čeprav je stala že v 9. stoletju. Prejšnja cerkev, ki je bila pozidana v podnožju Žirka, ni več mogla služiti namenu. Reka Sora je ta del poplavljala in nivo ravnine se je višal. Ob vsaki povodnji je voda vdirala v cerkev. Leta 1877 je prevzel župnijo gospod Josip Vidmar, doma iz Rovt (1837+1911). Prišel je z nalogo, da zgradi novo cerkev. 25 let so farani zbirali denar zanjo in leta 1906 so po mnogih zapletih mogli začeti z deli. Cerkev je bila leta 1910 blagoslovljena, leta 1912 pa dograjena in posvečena. Na Martinovo nedeljo jo je posvetil Anton Bonaventura Jeglič, ljubljanski škof, ki se je zelo trudil za dograditev cerkve.

(po zapiskih iz 14. oktobra leta 1995)