Cerkev sv. Ane na Ledinici stoji na vzpetini v zahodnem delu žirovske kotline in je vidna daleč naokrog. Zaradi bližine Žirov je priljubljena točka sprehajalcev. Cerkev velja za enega izmed redkih "biserov" žirovske arhitekture. Prvič je bila omenjena v urbarju leta 1501. Takrat je bila posvečena Sv. Ožboltu, v drugi polovici 17. stoletja pa so jo skoraj v celoti podrli in na novo pozidali v baročni obliki. Kasneje so jo posvetili Sv. Ani. Cerkev ima pravokotno ladjo in banjast strop. Prostor okrog oltarja je ločen od ostalega dela z močnim slavolokom. Levo in desno v ladji je po ena bočna kapela. Cerkev se ponaša s kar petimi oltarji med katerimi je glavni posvečen Sv. Ožboltu. Avtor Franc Lederwasch iz Stražišča ga je izdelal v rokokojskemu slogu, leta 1864 pa ga je prenovil Štefan Šubic. Oltar na desni je posvečen Sv. Jobu in Janezu Nepomuku, levi oltar, v bočnih kapelah, Sv. Križu, desni pa Sv. Florijanu. Poleg omenjenih znamenitosti ima Lediniška cerkev močne zvonove, ki se slišijo daleč naokrog. V tej cerkvi potekajo maše le občasno, zaradi dobre akustičnosti in lepe lege pa se v cerkvi občasno organizira koncerte zborovskega petja.

Cerkev je znana kot božja pot. Že pred sedanjo baročno stavbo je stala na tem mestu gotska cerkev. Sedanja stavba je iz konca 17. stoletja. Po slavoloku in ostalih robovih ima vtisnjene modelno ornamentiko. Prezbiterij je obokan s plitvo kupolo, ki ima sosvodnice kot redukcijo reber. Ladja je deljena z rahlo nakazanimi oprogami, obokana s svodnimi kapami in obrobljenimi z modelno ornamentiko. Južni vhod je v nivoju tal, vhod pod zvonikom se prilagaja terenu, ki se tu nekoliko dviga. Uvožena ideja arhitekture se je tu popolnoma udomačila in ob opremi domačinov zaživela.

Zvonik je pri prekrivanju strehe leta 1913 nosil letnico 1771.,

Oltarjev je pet. Veliki oltar Sv. Ane je iz leta 1774. Štefan Šubic je oltar leta 1864 renoviral, vendar arhitekture oltarja ni spreminjal, zamenjal je le svetnike. Sv. Notburgo Sv. Frančiška Ksaverija, Sv. Valentina in Sv. (H)Emo. Stranski oltar Sv. Križa je prav tako Šubičev iz leta 1864. Slika Sv. Jožefa vrh oltarja in svetniki, Sv. Kozma in Damijan ter Sv. Terezija in Sv. Jedrt so prav tako delo Štefana Šubica. Glavna skupina Sv. Križa z Materjo Božjo in Sv. Janezom pa je Lederwaschevo delo. Njegov je verjetno tudi kip ležečega Kristusa v grobu. Stranski oltar Sv. Florjana je delo Štefana Šubica. Slika je Tuškova in je kopija Matere Božje pri Sv. Florjanu v Ljubljani. Stranski oltar je posvečen Sv. Ožboltu, ki je bil prvotni zavetnik cerkve in je delo Lederwascha. Slika je Tuškova. Desni stranski oltar je posvečen Sv. Jobu in Janezu Nepomuku. V sredini je Tuškova slika na platno in predstavlja Sv Joba.

Prižnico s kipi in slikami štirih evangelistov je leta 1854 izdelal Anton Sirk.

Križev pot je iz stare žirovske cerkve in je Tuškovo delo.