Dobili smo še zadnja vitraža - medaljona

 

Okno Žalostne Matere božje in sv. Janeza od Križa

(zanj sta darovala ++ Janez in Terezija Trček)

Na levi strani je upodobljena Marija, Jezusova mati, kot Žalostna Mati božja. Ta tradicionalni naziv izpostavlja Marijino trpljenje, ki je po tradiciji simbolizirano z mečem, ki jo prebada. Podoba izhaja iz besed Simeona ob darovanju v templju: »Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu nasprotuje, in tvojo lastno dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli mnogih src.« (Lk 2,34–35). Marija predstavlja najvišji zgled sprejemanja Božje volje, ki se spremeni v največje trpljenje, ko spremlja trpljenje in smrt svojega sina Jezusa. Na vitražu je upodobljen trenutek Jezusovega padca pod križem, ko med množico Marija spremlja to ponižanje in bolečino svojega otroka.

Ležeči križ je tudi simbol sv. Janeza od Križa, ki je upodobljen na desni strani. Janez od Križa je živel v Španiji v 16. stoletju v času kriz v Katoliški cerkvi in reformacije. V mladosti je služil kot bolniški strežnik in se filozofsko poglabljal pri malo prej ustanovljenih jezuitih. V karmeličanski red je vstopil pri 21 letih in se odlikoval kot mislec in mistik. Svoja videnja je izrazil v pesniško bogatih besedilih, zaradi katerih je pustil pečat tudi v literaturi. Predvsem pa je trajen njegov vpliv na versko misel, zaradi katerega je bil prepoznan za enega od cerkvenih učiteljev, tako kot njegova sodobnica sv. Terezija Avilska, prav tako mistikinja. Bil je sodelavec pri njeni reformi karmeličanskega reda in ustanovitvi strožje veje bosonogih karmeličanov (zato je upodobljen bosih nog). Njegovo delovanje je izraženo s peresom in knjigo, na kateri je geslo »Trpeti in biti preziran« (v latinščini delno prekrit »Pati et contemni«).

 

Okno sv. Jakoba Mlajšega in Igorja Kijevskega

 

Apostol Jakob Mlajši, upodobljen na levi strani, je po izročilu bil Jezusov bratranec (imenovan Gospodov brat), v Svetem pismu pa je predstavljen kot Jakob, Alfejev sin. Njegova mati je bila Marija Klopajeva, ena od žen, ki so spremljale Jezusa. Bil je eden od dvanajsterih ter kasneje prvi jeruzalemski škof in tudi avtor Jakobovega pisma, zaradi zgleda zvestobe in spokornega življenja pa je dobil vzdevek Pravični. Umrl je mučeniške smrti, vržen čez obzidje in pobit s kijem. Poleg kija je na upodobitvi oblečen v škofovska oblačila, okoli vratu pa nosi svoj tradicionalni atribut, medaljon s podobo obraza svojega sorodnika Jezusa, kateremu naj bi bil podoben.

Mučeništvo predstavlja palmova veja, ki je tudi atribut pravoslavnega svetnika Igorja II. Kijevskega ali Ruskega. Igor, pranečak sv. Vladimirja, prvega krščanskega vladarja v Kijevu, je nasledil brata kot kijevski knez, a je v srditih bojih za oblast bil prisiljen k umiku. Po begu in trpinčenju v ujetništvu se je lahko umaknil v samostan, kjer je prevzel ime Ignacij. Sovražna množica je vseeno iskala njegovo smrt, naposled so vdrli v samostan, ga presenetili med molitvijo pred ikono Božje Matere in ga umorili na stopnicah, truplo pa vlekli in razkazovali po mestu. Nad truplom so se ob večeru čudežno pojavile goreče sveče, ki so pričevale o njegovi svetosti.

Jakob Mlajši je bil udeležen v samem rojstvu krščanstva, medtem ko je Igorjevo svetništvo postavljeno v sredo med Jezusovim delovanjem in našim časom. Igor je živel v času po razkolu med zahodno in vzhodno cerkvijo in njegovo pravoslavno veroizpovedi na vitraju poudarja pogled v  drugo smer ter pravoslavni križ v medaljonu. A katoliška in pravoslavna veroizpoved imata skupen temelj, ki ga simbolizira steber v sredi med svetnikoma.

Obe okni govorita o mestu trpljenja v življenju svetnika in sta zato obkroženi z barvnim obročem, ki prehaja iz rdečega spodnjega dela v zlato in belo svetlobo zgoraj – trpljenje zemeljskega življenja preide v slavo Božjega kraljestva.

 

Luka Jerman