Mini Svetopisemski maraton v Žireh bil je živ. Nekaj bralcev je delilo svoja občutja navdušenja in srečanja z Njim:

Vse je teklo tako lahkotno, ljudje so prihajali in brali, kljub temu, da niso bili zapisani. Čutila sem, da so prav čakali kdaj bodo spet na vrsti. Ura se je prevešala v drugo ponoči in neka starejša gospa, ko sem jo vprašala, če bi še brala je rekla, ja seveda.

Nimam pripomb in upam, da drugo leto spet startamo s še večjo kondicijo!

Bilo je prav prisrčno brati, še posebno, ker smo bili zbrani skupaj, na mestu, kjer smo Njemu "najbližje".

Nagovoril me je kot nisem pričakovala.

Dobila sem občutek, da je On tisto poglavje namenil meni. Zadel me je tam, kjer sem najbolj šibka in ranljiva. In, ko ob tem dobiš cmok v grlu in te malo premakne, takrat veš, da si dosegel globino. Hkrati pa ponovno najdeš upanje in moč za naprej.

Ja, tudi doma bo treba večkrat vzeti Sveto pismo v roke.

Meni je bila to vsekakor zelo prijetna izkušnja in mi je bilo res lepo brati. Z mano je šel tudi moj brat, tako, da sem bila vesela tudi njegove podpore.

Vsekakor bom z veseljem sodelovala tudi naslednjič.

Tudi otroke je Beseda zelo nagovorila. Pri nas je bral le eden izmed štirih in v nedeljo je doma organiziral »maraton« še za ostale brate in sestre. Jim je prebral kar šest poglavij Svetega pisma.

Bilo mi je zelo prijetno, mirno, da sem se končno malo umirila v tišini in ob poslušanju Svetega pisma. Tudi naša deklica je bila prijetno navdušena, da je lahko v cerkvi brala Sveto pismo. Z veseljem se še udeležim maratona, če bo postal tradicionalen. Vse pohvale organizatorki za čudovit dogodek.

Najbolj me je nagovorila aktualnost Besede za današnji čas, čeprav je bila napisana v precej drugačnem času kot ga živimo danes. A norme, morala, Božji nauki veljajo še danes.

Lepo je bilo. Navdušilo me je veliko število bralcev in bralk, ki so brali in poslušali ponoči. Še kdaj.